Grška vlada in Ministrstvo za zunanje zadeve še vedno molčita o ameriškem napadu na Venezuelo. KKE je nemudoma organizirala ljudsko mobilizacijo s shodi v Grčiji in tujini proti imperialističnemu posredovanju ZDA v Venezueli. Politične stranke, skupine in družbene organizacije so izrazile solidarnost z venezuelskim ljudstvom in obsodile intervencijo kot kršitev mednarodnega prava. Potekal je pohod proti ameriškemu veleposlaništvu.

Grški kmetje so za nedeljo v Malgari pri Solunu sklicali vsesplošno konferenco, na kateri bodo predstavniki kmetijskega sektorja odločali o prihodnosti svojih protestnih aktivnosti. Trenutne razmere na cestah v severni Grčiji so sicer stabilne, saj promet poteka nemoteno, vendar kmetje čakajo na uradne smernice svojega krovnega organa. Srečanje, ki se bo začelo ob 12. uri, velja za ključno točko gibanja, saj se pričakujejo predlogi za znatno stopnjevanje blokad po vsej državi. Na konferenci bodo delegati obravnavali dve glavni smeri delovanja: bodisi takojšnjo poostritev ukrepov na nacionalni ravni bodisi prepustitev končnih odločitev lokalnim odborom na posameznih cestnih blokadah. Gibanje, ki traja že več kot mesec dni, korenini v nezadovoljstvu zaradi kmetijske politike in visokih stroškov pridelave. Odločitve, sprejete v Malgari, bodo neposredno vplivale na pretočnost ključnih prometnih žil v Grčiji v začetku leta 2026.

Grški minister za kmetijstvo in prehrano Kostas Tsiaras je v pogovoru za televizijo ERTNEWS pozval kmete h konstruktivnemu dialogu in poudaril, da mora prevladati zdrava pamet. Minister je izrazil upanje, da bodo kmetje razumeli, da je pogajalska miza edini način za reševanje njihovih težav in zahtev. Po njegovih besedah je vlada že naredila konkretne korake in se odzvala na številne zahteve kmetijskega sektorja, vendar so nadaljnji premiki odvisni od pripravljenosti na pogovor. Tsiaras je izpostavil, da sta stabilnost in vzajemno razumevanje ključna za dolgoročno reševanje odprtih vprašanj v kmetijstvu. Čeprav kmetje napovedujejo stopnjevanje protestov, grška vlada vztraja pri stališču, da rešitve niso mogoče s cestnimi zapaporami, temveč z argumentirano razpravo o finančnih zmožnostih države in kmetijski politiki Evropske unije. Minister je ob tem podčrtal, da so interesi kmetov in države v osnovi povezani.

Grški podpredsednik vlade Kostis Hadžidakis je kmetom sporočil, da po njegovem mnenju nimajo več opravičil za izogibanje dialogu s predsednikom vlade. Hadžidakis je v objavi na družbenih omrežjih poudaril, da je bilo kmetom v letu 2025 prek različnih vladnih mehanizmov, vključno z organizacijo OPEKEPE, ministrstvom za finance in zavarovalnico ELGA, izplačanih skupno 3,82 milijarde evrov. Ta znesek predstavlja rekordno visoko raven finančne podpore kmetijskemu sektorju v zadnjih letih. Vlada s temi podatki utrjuje svoje stališče v pogajanjih s kmeti, ki v zadnjem obdobju krepijo svoje protestne aktivnosti. Hadžidakis meni, da so obsežna proračunska sredstva zadosten dokaz vladne podpore, zato kmete poziva, naj se namesto blokad in protestov raje odločijo za konstruktiven pogovor o prihodnosti sektorja. Po navedbah vlade so bile izpolnjene ključne finančne zahteve, kar naj bi odprlo pot za reševanje drugih odprtih vprašanj za pogajalsko mizo.

Kljub praznikom so grški kmetje nadaljevali z blokadami in protesti, s čimer so pokazali odločenost za nadaljevanje boja. Prejemajo podporo sindikatov delavcev in samozaposlenih. Diamanto Manolakou, poslanka KKE, je poudarila, da bi morala vlada začeti resen dialog s kmeti.

V Grčiji je 1. januarja 2026 začela veljati nova zakonodaja, ki korenito spreminja disciplinski postopek in sistem sankcij za zaposlene v javnem sektorju. Zakon 5225/25 prinaša strožji režim odgovornosti, širi nabor disciplinskih kršitev ter predvideva ostrejše kazni za kršitelje. Reforma je usmerjena v modernizacijo državne uprave in vzpostavitev jasnejših meja pri opravljanju službenih dolžnosti. Nova pravila prinašajo preoblikovan okvir, s katerim želi vlada izboljšati učinkovitost javne uprave in povečati odgovornost uradnikov. Po navedbah poročil zakonodaja uvaja novo obdobje za javni sektor, kjer so disciplinske sankcije neposredno vezane na stopnjo kršitve delovnih dolžnosti. Ukrep predstavlja pomemben korak v prestrukturiranju grškega državnega aparata, ki je bil v preteklosti pogosto tarča kritik zaradi neučinkovitosti.

Grški kmetje so v okviru stopnjevanja svojih protestnih dejavnosti novoletno noč preživeli na cestnih blokadah v bližini Nikeje v Tesaliji. Namesto v domovih so kmetje s svojimi družinami in lokalnimi prebivalci organizirali praznovanje na prostem ob postavljenih traktorjih, kjer so ob glasbi in hrani opozarjali na svoje zahteve. Dogodek v bližini Larise je bil simboličen izraz vztrajnosti pri zahtevah po boljših delovnih pogojih in državni podpori, ki jih kmetje izpostavljajo že več tednov. Kljub prazničnemu vzdušju so protestniki poudarili, da njihove aktivnosti ostajajo resne, saj so ključne prometne povezave po državi še vedno delno ohromljene. Organizatorji so na praznovanje povabili vse državljane, s čimer so želeli pridobiti širšo javno podporo za svoje cilje. Odločitev, da novoletni večer preživijo na cesti, je neposredna posledica neuspešnih pogajanj z vlado in stopnjevanja napetosti, ki se je razvilo konec decembra.

Grški minister za nacionalno gospodarstvo in finance Kiriakos Pierrakakis je v videonagovoru na družbenih omrežjih predstavil letni pregled grškega gospodarstva za leto 2025. Minister je leto označil za obdobje intenzivnih dogodkov in strukturnih sprememb, ki so po njegovih besedah že začele prinašati vidne rezultate. Pierrakakis je izpostavil sedem ključnih točk vladnega dela, ki so postavile nove temelje za stabilnost države. Po ministrovih napovedih so reforme v letu 2025 pripravile teren za leto 2026, ko naj bi grški državljani in družine občutili še večje izboljšanje življenjskega standarda. V svojem tri minutnem sporočilu je poudaril, da so bili ukrepi usmerjeni v ustvarjanje 'čistega odtisa' v gospodarstvu, kar vključuje fiskalno disciplino in spodbujanje investicij. Vlada se je v tem obdobju osredotočala na premoščanje preteklih gospodarskih izzivov in utrjevanje poti za dolgoročno rast, ki naj bi se v polni meri manifestirala v prihodnjem letu.

Nekdanji grški premier Antonis Samaras je v svojem nagovoru ob prihodu leta 2026 izrazil ostro kritiko trenutne vlade in pozval k korenitim spremembam v državi. Samaras je poudaril, da domovina zahteva resnico in socialno pravičnost, ter opozoril, da se Grčija ne sme več zanašati na prazne komunikacijske strategije, laži in delitve. Po njegovih besedah je novo leto priložnost za odpravo napak preteklosti brez nadaljnjih izgovorov. V svojem sporočilu je Samaras izpostavil potrebo po ohranjanju nacionalne identitete, vrednot in korenin, medtem ko si država prizadeva za gospodarski razvoj in varnost. Pozval je k odgovornemu ravnanju in spoštovanju, ki ne vključuje ponižnosti. Njegove besede odražajo naraščajoče napetosti znotraj grškega političnega prostora, saj nekdanji premier meni, da so državljani utrujeni od trenutnega načina vodenja države in da si zaslužijo Grčijo, ki temelji na upanju in nacionalnem ponosu.

Grški kmetje so novo leto pričakali s protesti in blokadami, vključno z avtocesto E65. Vendar pa so nekateri kmetje iz Halkidike zapustili blokado pri kraju Prasina Fanarija, ker se niso strinjali s predlogom za dialog z vlado in so proteste označili za spodkopane. Vseslovensko srečanje kmetov je bilo napovedano za 4. januarja v Malgari. Igralci so izrazili solidarnost s kmeti na blokadi v Atalanti.

Grški premier Kiriakos Mitsotakis je v televizijskem intervjuju za postajo Action24 poudaril, da vrata za odprt in iskren dialog s kmeti ostajajo odprta, vendar je hkrati ostro obsodil ravnanje nekaterih protestnikov. Mitsotakis trdi, da določene skupine znotraj kmečkega gibanja izvajajo ustrahovanje nad tistimi kolegi, ki si dejansko želijo pogovorov z vlado, z namenom ohranjanja enotne fronte proti oblastem. Po premierjevih besedah gre za namerno blokado komunikacije s strani radikalnejših elementov. Opozicijska stranka Siriza se je na premierjeve izjave odzvala kritično in njegove besede označila za neprimerne glede na trenutno situacijo v kmetijstvu. Napetosti med kmeti in vlado se stopnjujejo zaradi nestrinjanja glede kmetijske politike in subvencij, medtem ko vlada vztraja, da so nekatere zahteve ekonomsko nevzdržne. Mitsotakis je ponovil, da sistematično nasprotovanje brez pripravljenosti na kompromis ne bo prineslo rešitev za težave, s katerimi se kmečki stan spopada.

Grška vlada je drastično zmanjšala socialne prejemke za prosilce za azil, pri čemer je ukinila program, ki je vključeval subvencije za najemnino. Cilj je, da se osebe, ki prejmejo azil, integrirajo v družbo s pomočjo dela, namesto da bi prejemali trajne subvencije. Grčija namerava zmanjšati sredstva za azilne storitve za skoraj 30 odstotkov, pri čemer bodo socialni prejemki zreducirani na "absolutno nujne".

Španski Svet ekonomistov je dvignil svojo napoved gospodarske rasti za Španijo v letošnjem letu na 3 %, kar je nad konsenzom analitikov, ki ga predstavlja panel Funcas s 2,6 %. Revizija navzgor je posledica dobrega stanja domačega povpraševanja in rekordov na trgu dela. Medtem pa v Braziliji poročilo Focus kaže, da mediana napovedi rasti BDP za leto 2025 ostaja stabilna pri 2,16 % že četrti teden zapored.

Izrael je v Grčijo in Slovaško deportiral dodatnih 171 aktivistov flotile za Gazo, vključno z Greto Thunberg. Po prihodu v Atene je Thunberg pozvala države, naj prenehajo sodelovati pri domnevnem genocidu v Gazi. Skupno je bilo aretiranih več kot 470 ljudi, ki so poskušali prebiti izraelsko blokado Gaze z namenom dostave humanitarne pomoči.

V Italiji je potekala splošna stavka v znak solidarnosti z Gazo, ki je ohromila promet in sprožila množične proteste. Na ulice je stopilo na stotisoče ljudi, v Rimu se je zbralo 60.000 protestnikov. Stavka je sledila demonstracijam, ki so potekale 2. oktobra v različnih mestih po svetu.

V Grčiji je okoli 500 protestnikov v Pireju protestiralo proti prihodu izraelske križarke, pri čemer je policija preprečila dostop do pristanišča. Grška vlada je izrazila nezadovoljstvo zaradi teh pro-palestinskih protestov, ki po mnenju vlade škodujejo ugledu države in ogrožajo strateško zavezništvo z Izraelom. Protesti proti izraelski akciji v Gazi so potekali tudi v Maroku, kjer so obsodili umor palestinskih novinarjev.

Grški premier Kyriakos Mitsotakis je v parlamentarni razpravi obtožil opozicijo "lova na čarovnice" zoper vlado. Razprava se je osredotočala na vlogo parlamenta pri preiskovanju agencije OPEKEPE, odgovorne za izplačevanje kmetijskih sredstev EU, ki je bila vpletena v škandal. Vlada se je branila pred obtožbami opozicije o prikrivanju škandala, ki je pretresel administracijo Kyriakosa Mitsotakisa.

Predsednik PASOK-a, Nikos Androulakis, je prek videa na TikToku ostro kritiziral vlado in premierja Mitsotakisa zaradi naraščajočih cen trajektnih vozovnic. Poudaril je, da si polovica Grkov zaradi visokih stroškov ne more privoščiti niti tedenskih počitnic. Kot primer je navedel potovanje iz Pireja na Rodos za štiričlansko družino z osebnim avtomobilom in kabino, ki stane 984 evrov, kar predstavlja 84 % povprečne plače, s čimer so kratke počitnice prav tako nedosegljive.

Sindikati in organizacije iz Kavale so se sestali 23. julija, da bi organizirali odgovor na zakone, ki naj bi uvajali 13-urno delo in spremembe v javni upravi. Medtem so parlamentarne stranke kritizirale vlado glede upravljanja s požari, predlagale pomoč prizadetim in zahtevale odgovornost na nacionalni ravni.

Grška vlada je pod udarom kritik zaradi podpore poslovnim interesom na račun delavcev, kar naj bi se odrazilo v zakonu o nacionalnih carinah. Poleg tega je bil predstavljen predlog zakona o "varnosti" univerz, ki naj bi kriminaliziral sindikalno dejavnost v korist poslovnega delovanja, še posebej v kontekstu vojnega gospodarstva. Dogodek ob obletnici obnove demokracije v predsedniški palači naj bi kljub svečani priložnosti potekal v napeti atmosferi.

Grška vlada je v sredo predstavila novo strategijo upravljanja z vodo, odziv na izredno nizke vodostaje, ki jih povzroča vročinski val s temperaturami do 45 stopinj Celzija. Huda suša in rekordno nizki vodostaji so namreč problem, s katerim se Grčija spopada od nedavnega začetka vročinskega vala.

Več sto propalestinskih protestnikov na grškem otoku Syros je uspešno preprečilo izkrcanje približno 1.600 izraelskim turistom z ladje za križarjenje Crown Iris v pristanišču Ermoupolis. Incident, ki ga je grška vlada obsodila, je povzročil, da je ladja, ki je v lasti izraelskega podjetja Mano Maritime, spremenila pot in se namesto tega odpravila na Ciper. Protestniki so mahali z velikimi palestinskimi zastavami in vzklikali slogane, kot je 'Svoboda za Palestino'.

Grčija in prestolnica Bližnjega vzhoda sta se ta teden spopadli z ekstremnimi vročinskimi valovi, s temperaturami, ki so dosegle 43 °C v Grčiji in presegale 40 °C na Bližnjem vzhodu. Grška vlada je uvedla nujne ukrepe za zaščito prebivalstva, medtem ko je bližnjevzhodna prestolnica bila prisiljena zapreti za en dan, prebivalcem pa so svetovali, naj ostanejo v zaprtih prostorih.

Med novimi poročili o pogajanjih med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu je Kijev predlagal takojšnje premirje in srečanje predsednikov Putin-Zelenski konec avgusta. Tretji krog pogajanj je trajal približno 40 minut, glavno dogajanje pa je bilo usmerjeno v izmenjavo ujetnikov. Kmalu po mirovnih pogovorih sta si strani izmenjali tudi napade z droni, pri čemer je ukrajinska vojska napadla območja v južni Rusiji, ruske sile pa so izvedle obsežen napad na Odeso.

Grška vlada je napovedala sveženj ukrepov v vrednosti 1,5 milijarde evrov, ki bo vključeval davčne olajšave, stanovanjske spodbude in regulacijo posojil v švicarskih frankih. Ti ukrepi naj bi bili objavljeni septembra. Poleg tega se je ugotovilo, da se dve tretjini zaposlenih diplomantov soočata z neusklajenostjo med svojimi veščinami in delovnimi mesti.

Pariško prizivno sodišče je odločilo o izpustitvi libanonskega komunističnega revolucionarja Georga Ibrahima Abdallaha po 41 letih zapora. Medtem so se v Grčiji nadaljevale delavske akcije proti predlaganemu 13-urnemu delovniku, študentske organizacije pa so protestirale proti sodelovanju Univerze Zahodne Atike z izraelsko orožarsko industrijo. Zdravstveni delavci so opozorili na kritične razmere v bolnišnicah na otokih, posebej med poletjem. V športnem svetu je incident na tekmi v vaterpolu na Hiosu, kjer so verbalno napadli 13-letne igralce, sprožil ogorčenje, medtem ko so se ponovno pojavili posnetki, ki hranijo teorije zarote o pristanku Apolla 11 na Luni, kar je razjasnil Buzz Aldrin. Zanimivo je tudi poročilo o nenavadnem prijateljstvu med ocelotom in oposumom v amazonskem pragozdu.